Leto 2024: prelomno leto v Cofaceovem barometru tveganj po državah in sektorjih za zadnje četrtletje leta 2023

Po nekoliko nemirnem letu 2023, ki se je na koncu končalo precej bolje, kot je bilo pričakovano, se zdi, da bo leto 2024 hkrati odločilno in negotovo tako z (geo)političnega vidika, saj nas v več kot 60 državah čakajo volitve (predsedniške in/ali parlamentarne), kot tudi z gospodarskega vidika zaradi povečevanja tveganj ob še vedno upočasnjenem globalnem gospodarstvu. V okviru tega smo spremenili ocene tveganj za 13 držav (pri 12 so se ocene zvišale, pri eni pa se je ocena znižala) in 22 sektorjev (pri 17 so se ocene zvišale, pri petih pa so se znižale), kar kaže na precejšnje izboljšanje sicer šibkih obetov v okolju, ki ostaja zelo nestabilno in posledično negotovo.

Globalna rast je še vedno pod pritiskom, vendar za zdaj (še) ni opaziti njenega zloma

Rast svetovnega gospodarstva naj bi se že tretje leto zapovrstjo upočasnila, in sicer na 2,2 % v letu 2024, potem ko je v lanskem letu znašala 2,6 %.
 
Čeprav se zdi, da je v ZDA prišlo do mehkega pristanka, se bo gospodarska dejavnost v prvi polovici leta verjetno še naprej zmanjševala zaradi potrošnje gospodinjstev, zlasti ker bo podpora iz zalog presežnih prihrankov (ustvarjenih med pandemijo), ki so zdaj že večinoma pošle, še naprej pojemala.
 
Rast kitajskega gospodarstva, za katero se je zdelo, da se je v drugi polovici leta 2023 znova postavilo na noge, in ki je leto zaključilo s 5,2-odstotno rastjo BDP, kar je rahlo nad uradnim ciljem v zvezi z rastjo, je na začetku tega leta zastala. Okrevanje potrošnje je še naprej šibko, zaskrbljenost glede popravka nepremičninskega trga, rešitve dolgov lokalnih uprav in deflacijskih pritiskov pa še naprej vpliva na zasebne naložbe in razpoloženje potrošnikov.
 
V Evropi je v prvi polovici leta pričakovati (skoraj) stagnacijo. Proizvodna industrija še naprej trpi zaradi vztrajno visokih stroškov in šibkega zunanjega povpraševanja.

Inflacija in obrestne mere: negativno okolje za podjetja

Kljub znižanju leta 2023 in bolj pozitivnemu kratkoročnemu trendu je v večini razvitih monetarnih območij osnovna inflacija še naprej dvakrat višja od ciljne vrednosti centralnih bank. V letu 2024 bo izziv ugotoviti, ali je zaostrovanje denarne politike, ki poteka že več kot 18 mesecev, dovolj, da bi se inflacija v zadnjem delu poti vrnila na 2 %. In da bi tam ostala.
 
Še naprej prisotne zaostrene razmere na trgih dela s stopnjami brezposelnosti pod strukturno ravnjo, rekordne stopnje prostih delovnih mest in vzdržana dinamika plač kažejo, da bitka še ni dobljena ne glede na morebitne šoke pri dobavi, do katerih lahko pride v sedanjem geopolitičnem okolju.
 
Ne glede na to in če ne bo kakšnih nepričakovanih ovir, je okolje obrestnih mer, na katero so bili v zadnjih petnajstih letih navajeni vsi akterji (gospodinjstva, podjetja in države), zdaj zagotovo stvar preteklosti, obrestne mere pa bodo v vseh naprednih gospodarstvih verjetno vse leto ostale na visokih ravneh.
 
Pričakovanja trgov, da bo v tem letu prišlo do 6 znižanj obrestnih mer (vsakič po 25 b. t.^[1]), se nam zdijo pretirana za obe strani Atlantika. V Evropi kljub šibkemu zagonu dejavnosti osnovni inflacijski pritiski, ki so še vedno nad 2 %, verjetno ne omogočajo ne ECB ne Bank of England, da bi še pred poletjem 2024 začeli sproščati denarno politiko.
 
Zaradi tega negativnega gospodarskega okolja bodo podjetja še naprej pestile težave. Hitro povečevanje števila insolventnih podjetij je tako eno glavnih negativnih tveganj za naš osrednji scenarij, ki je v veliko pogledih bolj podoben ozki stezi kot široki cesti.

Gospodarstva v vzponu poganjajo globalno rast, vendar še vedno zelo raznoliko

Gospodarstva v vzponu bodo v letu 2024 glavne gonilne sile globalnega gospodarstva, saj bodo k 2,2-odstotni rasti svetovnega BDP prispevala 1,7 odstotne točke. Gospodarstva v vzponu bodo tako ustvarila tri četrtine globalne rasti, kar je največ od leta 2013. Jugovzhodna Azija bo s 4,6-odstotno rastjo (po 4-odstotni lani) znova ena najbolj dinamičnih regij.
 
Najrevnejše in najbolj zadolžene države se bodo spoprijemale z večjimi težavami. Ob visokih obrestnih merah in predvidenem nadaljnjem močnem položaju dolarja je veliko razlogov za strah pred ponovnim pojavom neizpolnjevanja obveznosti s strani držav. Pri nekaterih državah je že tako, nekatere pa so blizu tega, na primer Šrilanka, Gana, Etiopija, Malavi, Pakistan in Laos.

Povečevanje napetosti v Rdečem morju, stroški pomorskega prevoza hitro naraščajo

Nestabilnost na območju Rdečega morja je glavna grožnja za pomorski promet. Ta trgovska pot omogoča dostop do Sueškega prekopa in tako najhitrejšo morsko pot, ki povezuje Evropo (predvsem Rotterdam oziroma London) z Azijo. Po njej poteka približno 12 % svetovne trgovine in 30 % svetovnega kontejnerskega prometa.
 
Zaradi groženj na tem območju se večina ladjarskih družb že izogiba Sueškemu prekopu in preusmerja na pot mimo Rta dobrega upanja, ki jih pelje okoli afriške celine, zaradi česar se potovanje podaljša za več kot deset dni. Tisti, ki še naprej uporabljajo Sueški prekop, pa se srečujejo z močno povišanimi stroški varovanja in zavarovanja.
 
Da bi izravnali te stroške, prevozniki preusmerjajo svoje ladje na evropske in sredozemske trgovske poti, zaradi česar se zmanjšuje prostor, ki je na voljo za blago, ki se prevaža po transpacifiških poteh in poteh sever/jug, kar tudi povišuje ceno prevoza. Kljub zvišanju prevoznih stroškov, ki so se za prevoz iz Šanghaja več kot podvojili, na nekaterih poteh do Evrope pa celo potrojili, so ti stroški v povprečju še vedno pod rekordnimi vrednostmi z začetka leta 2022. Za zdaj verjamemo, da bo inflacijski vpliv omejen, in sicer v višini 0,1 inflacijske točke na globalni ravni (0,2 točke v Evropi), poleg tega pa se zdi verjetno, da ne bo izničil našega scenarija.
 
_{[1] Bazična točka.}