Vremenski pojav El Niño, ki naj bi se vrnil v drugi polovici leta 2023, bo še okrepil učinke podnebnih sprememb. Indijsko-pacifiška regija se bo od 4. četrtletja naprej verjetno soočala z močno vročino in sušo, vpliv El Niña na kmetijski sektor pa bo še posebej viden leta 2024, saj so pridelki blaga zelo odvisni od vremenskih razmer (vročina, padavine).
Napovedi družbe Coface kažejo na velike negotovosti za nekatere kmetijske proizvode (žita, sladkor, palmovo olje, agrumi) v vmesnem obdobju in na velika tveganja za prehransko varnost v nekaterih regijah sveta.
El Niño je oceansko-atmosferski pojav, ki izvira iz nenormalnih nihanj temperature površinske vode v osrednjem in vzhodnem Pacifiku (obala Latinske Amerike). Obsega dva nasprotujoča si pojava (La Niña in El Niño), ki se zgodovinsko pojavljata na vsaki dve do tri leta. La Niña prinaša hladnejše in bolj vlažno vreme, El Niño pa toplejše in bolj suho vreme.
Trenutni El Niño se pojavlja manj kot leto dni po zadnji epizodi La Niña, torej veliko hitreje kot v preteklosti. To kaže na povečanje pogostosti tovrstnih vremenskih pojavov, ki imajo lahko dolgoročno škodljive posledice. Vremenske motnje El Niño, ki vplivajo na celotno indo-pacifiško regijo, namreč povzročajo vročinske valove in suše. El Niño tako povečuje negativne učinke podnebnih sprememb v azijsko-pacifiški regiji, južni in vzhodni Afriki ter obeh Amerikah. Evropi, Bližnjemu vzhodu in severni Afriki je ta pojav prizanesel.
Ključne regije v kmetijstvu in agroživilstvu pod pritiskom
Brazilija (vodilna svetovna proizvajalka sladkornega trsa, soje, kave in pomaranč), Indija (druga svetovna proizvajalka riža, pšenice, sladkornega trsa in krompirja), Indonezija (prva proizvajalka palmovega olja, tretja proizvajalka riža) in Avstralija (četrta svetovna proizvajalka ječmena in oljne ogrščice) bodo verjetno še posebej izpostavljene in se jim bo kmetijski pridelek zmanjšal.
Slabše letine bodo pritiskale na agroživilsko verigo, leto 2024 pa bo verjetno leto izjemnih napetosti med ponudbo in povpraševanjem v tem sektorju. Motnje bodo namreč negativno vplivale na proizvodnjo tako v glavnih državah izvoznicah (Avstralija, Brazilija, ZDA) kot v demografsko vročih točkah, ki naj bi bile s hrano samozadostne (Kitajska, Indija). Pritisk na oskrbo bo torej dvojen.
Zato ni presenetljivo, da se bodo cene hrane leta 2024 zvišale. Primer jugovzhodne Azije je ustrezen dokaz za to. Različne epizode El Niño v zadnjih 20 letih so na splošno povzročile inflacijske pritiske na cene hrane v regiji. Riž, ki predstavlja 60 % domače porabe žit v regiji, je zelo občutljiv na učinke El Niña, medtem ko bo njegova pridelava, ki zahteva veliko vode, verjetno trpela zaradi nizke ravni padavin. Poleg tega je delež hrane v regionalnih indeksih cen življenjskih potrebščin precejšen (približno 40 %), kar vzbuja bojazen, da bo inflacija srednjeročno narasla.
Težave z oskrbo in naraščajoče cene hrane povečujejo tveganje socialne in politične nestabilnosti v razvijajočih se gospodarstvih
Države, v katerih prevladuje kmetijstvo, bi lahko utrpele znatne izgube dohodka in zaposlovanja. Indonezijo, kjer kmetijstvo predstavlja 13 % BDP in 32 % delovnih mest, bi lahko vpliv El Niña močno vplival na proizvodnjo riža in palmovega olja. Srednjeročno se država sooča s pomembnimi političnimi roki: naslednje splošne indonezijske volitve (predsedniške, zakonodajne in senatorske) so predvidene februarja 2024. Gospodarske težave, ki jih povzročajo negotove vremenske razmere, bi zato lahko močno vplivale na stabilnost države.
Po drugi strani bi lahko države izvoznice, ki jih vremenske motnje manj prizadenejo, imele koristi od višjih cen kmetijskih proizvodov.
