Čeprav so viri gospodarske negotovosti nešteti, bi lahko mednje uvrstili tudi nove politične pretrese. Zadnja leta je politični pritisk pogosta tema novic, oblike, v katerih se pojavlja, pa so različne: naraščajoč populizem, socialni nemiri, spopadi, terorizem in protekcionizem.
Preoblikovano geopolitično okolje: naraščajoč val globalnih tveganj
Novo geopolitično okolje, ki se je začelo ustvarjati z dejanji Rusije, bi lahko znova prebudilo tveganja na drugih globalnih žariščih. Poleg tega cenovni pritiski, zlasti na osnovno blago, še naprej podžigajo frustracije, ki so nadaljevanje tistih, ki jih je ustvarila gospodarska in zdravstvena kriza, ki jo je sprožila pandemija.
Naša ekipa za ekonomske raziskave prinaša rezultate najnovejšega indeksa socialne in politične krhkosti. Čeprav je treba priznati, da je ta indeks padel z rekordne ravni, ki jo je dosegel lansko leto, še vedno kaže na visokotvegano okolje. In medtem ko osredotočenost naravno prehaja na tveganja za nemire v državah v vzponu, ni pričakovati, da to povečevanje socialnih napetosti ne bi prizaneslo naprednim gospodarstvom.
Kljub pojavu inflacijskih pritiskov je okrevanje po pandemiji omogočilo izboljšanje družbenogospodarskih razmer od vrhunca zdravstvene krize. Čeprav se je kazalnik politične in socialne krhkosti pri 145 od 160 držav, ki jih je leta 2021 analizirala družba Coface, poslabšal, pa so rezultati pri 140 državah letos boljši. Vendar je treba to izboljšanje pravilno razumeti: kljub padcu je skupni povprečni indeks eno odstotno točko nad ravnmi pred pandemijo, pri 2/3 analiziranih držav pa je vrednost višja kot pred dvema letoma. Ti podatki potrjujejo pospeševalni učinek pandemije covida na politično tveganje in kažejo, da so mesto tveganj, ki jih je ustvarila pandemija, takoj prevzeli naraščajoči pritiski na življenjske stroške.
Globalni nemiri in krhkost: žarišča, tveganja in družbenogospodarski izzivi
Na lestvici indeksa politične in socialne krhkosti je na prvem mestu Iran (81,6 %). Trpljenje gospodarstva, ki je že zanetilo proteste v letih 2017 in 2019, še naprej podžiga nasprotovanje režimu. Protesti, ki potekajo od sredine septembra in ki jih je sprožila smrt Mahse Amini, ki jo je prijela moralna policija, znova ponazarjajo krhkost iranskih razmer. Na »zmagovalnem odru« lestvice indeksa družbe Coface sta od leta 2017 še Sirija (78,0 %) in Sudan (76,5 %).
Največje povečanje stopnje tveganja se nanaša na Mjanmar (59,9 %), ki še naprej ostaja država velikih nemirov od državnega udara februarja 2021. Med državami, za katere je bilo ugotovljeno povečanje vrednosti indeksov, sta tudi Afganistan, kjer so talibi po umiku ameriških sil znova prevzeli oblast, in Gvineja, ki se še vedno spopada z negotovostjo po državnem udaru. Prav tako se je vrednost indeksov povečala za Belorusijo, Srbijo in Egipt. Na koncu je tu še Turčija, saj njena precej heterodoksna gospodarska politika še naprej spodbuja rekordno inflacijo.
Najhujši civilnodružbeni nemiri se bodo verjetno zgodili tam, kjer je prostor za nestrinjanje omejen in kjer je zmožnost zaščite ljudi pred naraščajočimi življenjskimi stroški manjša. Proračunski odziv na zdravstveno krizo je dejansko močno zožil manevrski prostor na področju politik držav, zlasti v državah s srednjimi in nizkimi dohodki, ter tako omejil njihovo zmožnost, da odgovorijo na nove družbenogospodarske napetosti. V središču pozornosti so zato države v vzponu, ki imajo težave z javnimi financami, kot so Kenija, Bolivija, Tunizija in Egipt.
Ta tveganja pa grozijo tudi naprednim državam, začenši z evropskimi. Čeprav so evropske države napovedale ukrepe za zaščito gospodinjstev pred inflacijo, prebivalstvo že čuti njene učinke. V Združenem kraljestvu na primer poleg pandemične utrujenosti politični škandali in veliki gospodarski izzivi kažejo, da bo verjetno zelo malo potrpljenja z vlado. Nezadovoljstvo evropskega prebivalstva se kaže na ulici in volitvah. Slabšajoče se družbenogospodarske razmere dajejo nov zagon t. i. »protisistemskim« strankam po vsej Evropi, na primer z zmago bratov Italije ali prebojem nacionalpopulističnih švedskih demokratov.
Socialne skrbi naprednih držav in globalne geopolitične napetosti
Čeprav so socialne skrbi v naprednih državah največje v Evropi, je indeks politične in socialne krhkosti najvišji v ZDA (35,1 %). Država je še naprej razdeljena glede številnih vprašanj pred bližajočimi se novembrskimi vmesnimi volitvami. Volivce najbolj pestijo gospodarska vprašanja, o čemer pričajo protesti delavcev, ki zahtevajo višje plače in boljše delovne pogoje. Razpravam o pravicah do splava so se pridružile tudi razprave o varstvu pravic in postopku imenovanja sodnikov ameriškega vrhovnega sodišča.
Na koncu vzbujajo geopolitični pretresi, ki jih je sprožila ruska invazija na Ukrajino, skrb, da bi lahko napetosti privedle do konflikta, zlasti v Evraziji. Del tega so spopadi med Tadžikistanom in Kirgizistanom, do katerih je prišlo sredi septembra. Razlog za zaskrbljenost je tudi novo povečevanje napetosti med Turčijo in Grčijo. V Vzhodni Aziji nas rakete, ki jih izstreljuje Severna Koreja, opominjajo, kako krhko je varnostno okolje v zadevni regiji. K temu lahko prištejemo še vse večjo zaskrbljenost v zvezi s Tajvanom. Zato je treba biti še naprej previden, ko gre za tveganje za konflikt, saj bosta negotovost in tudi tesnoba še trajali.