Barometer tveganj za države in sektorje: Nas čakajo pretresi?

Globalno gospodarstvo se je v prvem četrtletju leta 2024 rahlo izboljšalo glede na prejšnja leta, zaznamovana s pandemijo, sporom med Rusijo in Ukrajino ter krizo na področju bančništva v ZDA. Kljub temu se dejavnost v ZDA upočasnjuje, države v vzponu pa spodbujajo rast. Globalna gospodarska, družbena in politična tveganja vztrajajo, vključno z razpustitvijo francoske narodne skupščine. Posledično je družba Coface prilagodila bonitetne ocene za 5 držav in 26 sektorjev, ki kažejo le kratkotrajne pozitivne obete.

Svetovno gospodarstvo nad gladino

 

Napoved za globalno rast za leto 2024 smo izboljšali na 2,5 %, pri čemer je pričakovati, da se bo leta 2025 stabilizirala pri 2,7 %. Zmerno rast v ZDA in na Kitajskem naj bi izravnalo pospeševanje v več državah v vzponu.

 

Kljub upočasnitvi ameriškega gospodarstva se zdi, da so se podatki o trgu dela vrnili na ravni pred pandemijo, kar kaže na boljše ravnovesje med ponudbo delovne sile in povpraševanjem po njej.

 

Gospodarski odboj na Kitajskem ostaja neenakomeren. Po zaslugi naložb v proizvodnjo, ki so sicer povečale zaskrbljenost zaradi presežnih proizvodnih zmogljivosti, je BDP v prvem četrtletju leta 2024 presegel pričakovanja. Glede na šibko domače povpraševanje bodo kitajski proizvajalci morali poiskati izhod na tujih trgih. Vztrajni deflacijski pritiski bi lahko še naprej zavirali dohodke podjetij in gospodinjstev.  

 

Za Evropo se zdi, da je z 0,3-odstotno rastjo BDP v prvem četrtletju leta 2024 in verjetnim okrevanjem dejavnosti po zaslugi storitvenega sektorja izšla iz recesije.

 

Težavnejša dezinflacija

Upočasnjevanje dezinflacije v ZDA potrjuje, da je zadnji del poti pri boju zoper inflacijo res najtežji. Vzrok za to so vztrajno visoke cene storitev in stanovanj. To potrjuje inflacija na področju izdatkov za osebno potrošnjo (PCE1), ki pri 2,7 % ostaja nad 2-odstotnim ciljem ameriške centralne banke.

V Evropi se je inflacija maja znova zvišala na 2,6 %, potem ko je aprila po zaslugi upočasnjevanja rasti cen nepredelanih živil in blaga padla na 2,4 %. Čeprav bi verjetno zvišanje plač moralo okrepiti potrošnjo, bo upočasnilo dezinflacijo. Če bo inflacija še naprej padala proti približno 2 %, bo to zaradi poslabšanja razmer na trgu dela in stopenj dobička iz poslovanja ob tveganju za prihodnje povečanje števila postopkov zaradi insolventnosti.

 

Gospodarstva v vzponu so pripravljena na pospeševanje, vendar jih ameriška centralna banka omejuje

Zaradi previdne drže ameriške centralne banke trgi zdaj pričakujejo zgolj eno oziroma dve znižanji obrestnih mer. Zadnje projekcije oblikovalcev denarne politike ZDA potrjujejo, da bo na znižanje obrestnih mer treba počakati do konca poletja ali celo konca leta. Evropska centralna banka je v okviru svoje vloge s prvim znižanjem obrestnih mer za 25 bazičnih točk (b. t.), ki ga je izvedla na začetku junija, začela sproščati monetarno politiko.

Zaradi zamika pri časovnih načrtih ameriške centralne banke bodo države v vzponu morale upočasniti ali zamakniti svoj cikel zniževanja obrestnih mer, da se izognejo ponovnemu zvišanju inflacije prek uvoza. Brazilija je na primer svojo ključno obrestno mero maja znižala zgolj za 25 b. t., pred tem pa jo je kar šestkrat zapored znižala za 50 b. t. Preložitev ameriške centralne banke bo vplivala tudi na denarne politike v Afriki in Aziji. Centralne banke glavnih gospodarstev v vzponu še niso začele sproščati monetarne politike, kar omejuje obseg njihove ponovne gospodarske rasti v letih 2024 in 2025.

Kljub temu zamiku pri časovnih načrtih bodo številne regije deležne pozitivnega zagona. Stopnje rasti v nekaterih državah v jugovzhodni Aziji (Vietnam in Filipini) bodo presegle 6 %. V Indiji bi kljub rahli upočasnitvi morali vknjižiti 6,1-odstotno rast. Tudi Afrika naj bi se dobro odrezala in presegla 4-odstotno rast, pri čemer bo v vseh glavnih gospodarstvih prišlo do pospeševanja (v Nigeriji, Egiptu, Alžiriji, Etiopiji in Maroku ter v manjšem obsegu v Južni Afriki).

 

Ameriške carinske ovire: Je pred nami trgovinska vojna 2.0?

Napoved občutnega povečanja carinskih dajatev na uvoz kitajskega blaga z dne 14. maja potrjuje odločnost ZDA, da se zoperstavijo Kitajski na področju njenih strateških sektorjev. Prejšnji teden je Evropska unija z uvedbo dodatnih do 38-odstotnih carin na kitajska električna vozila sprejela podobne ukrepe. Podobne korake so storile tudi države, kot sta Indija in Brazilija, kar povečuje tveganje za napetosti na področju svetovne trgovine. V teh okoliščinah bi lahko zaradi pretovarjanja kitajskih proizvodov od te reorganizacije imela koristi Mehika in Vietnam. Čeprav se zdi, da so trgovinske povezave med ZDA in Kitajsko oslabele, bi bilo v tej fazi prezgodaj sklepati, da sta se ti gospodarski sili distancirali.

Poleg odločitve trenutne uprave Trump v svoji kandidatski kampanji obljublja, da bo uvedel 10-odstotne globalne carinske dajatve, kar vzbuja skrb glede trgovinske politike ZDA in hkrati povečuje strah pred drobljenjem svetovne trgovine.

V vse bolj negotovih geopolitičnih razmerah bi krepitev carinskih ovir pomenila višje stroške za podjetja, kar bi povečalo tveganje za večje inflacijske pritiske v prihodnosti.

 

> Za poglobljen pregled naše napovedi prenesite celoten barometer. <

 

1- Indeks PCE (Personal Consumption Expenditures) je prednostni inflacijski barometer ameriške centralne banke. PCE upošteva cenovne podatke, ki jih sporočajo podjetja, ne pa potrošniki.