Na predčasnih parlamentarnih volitvah, ki jih je predsednik Emmanuel Macron sklical 9. junija in so potekale 7. julija, nobeni stranki ni uspelo pridobiti absolutne večine v parlamentu (289 sedežev), kar v vodenju Francije prinaša obdobje negotovosti in nestabilnosti.
V primerjavi z rezultati iz leta 2022 so se politične sile uravnotežile
Spodnji dom francoskega parlamenta je zdaj razdeljen med štiri družine:
- levico (Nova ljudska fronta – NFP) s 178 sedeži,
- Macronovo sredinsko koalicijo (Skupaj) s 159 sedeži,
- skrajno desnico (Nacionalni zbor z zavezniki – RN) s 143 sedeži,
- klasično desnico (Republikanci – LR) z 39 sedeži.
Nobena politična družina ne more dobiti absolutne večine
Medtem ko levica prednjači po številu sedežev, bi politične stranke, ki podpirajo Macrona (Preporod, MoDem, Obzorja), v koaliciji z desnico pridobile enakopraven položaj.
Skrajno leva frakcija Nepokorna Francija (LFI) ima 74 izvoljenih poslancev, Socialistična stranka (leva sredina) 59, Ekologi 28 in Komunisti 9. Zjutraj 8. julija so napovedali, da bodo predsedniku republike ta teden predlagali skupnega kandidata za predsednika vlade.
Na tretjem mestu je skrajna desnica, ki je znatno pridobila, saj je število sedežev v državnem zboru z 89 leta 2022 povečala na 143. Po številu glasov je Nacionalni zbor z zavezniki celo vodilna politična sila v državi, saj je v drugem krogu prejel več kot 10 milijonov glasov.
Negotovost in nestabilnost: dve glavni tveganji
Negotovost glede prihodnje vlade
Nekaj dni po volitvah je nemogoče določiti politične barve prihodnje francoske vlade.
Najverjetnejši izid je, da bo predsednik imenoval kandidata, ki ga bo predlagala leva koalicija in bo politični voditelj ali predstavnik civilne družbe.
Nestabilnost prihodnje vlade
Prihodnja vlada ne potrebuje pooblastila skupščine, vendar ji lahko slednja kadar koli izreče nezaupnico. Vlada, ki jo podpira le tretjina poslancev, bi bila neizogibno izpostavljena temu tveganju, to pa bi bil začetek obdobja politične nestabilnosti z morebitnimi zaporednimi nezaupnicami vladi v prihodnjih tednih in mesecih.
Oblikovanje široke koalicije, ki bi vključevala zmerno vejo levice in del poslancev, ki podpirajo Macrona, bi to tveganje zmanjšalo, vendar prvi odzivi političnih voditeljev, ideološke razlike in volilni sistem takšne koalicije ne omogočajo.
Obdobje velike nestabilnosti pa bi utegnilo politične voditelje spodbuditi k razmisleku o oblikovanju koalicij v prihodnosti, da bi se izognili veliki krizi režima s ponavljajočimi se in pogostimi nezaupnicami, zlasti ker parlamenta ni mogoče razpustiti pred julijem 2025.
Politična negotovost
Prihodnja vlada bo vodila javno upravo in bo imela vsa zakonska pooblastila. Pri proračunskih zadevah bo minister za finance, na primer, brez težav izdajal dekrete (zanje ni potrebna odobritev parlamenta). Kljub temu pa vlada ne bo povsem svobodno odločala o politiki Francije. Na nekaterih področjih (zunanji odnosi ali obramba) bo morala sodelovati s predsednikom, predvsem pa se bo morala spoprijeti s parlamentom, katerega večina bi lahko zlahka spremenila njene načrte.
Kratkotrajna odložitev odstopa predsednika vlade Attala
Sedanji predsednik vlade Gabriel Attal je napovedal odstop, vendar se je strinjal, da bo ostal na položaju, dokler ne bo imenovan njegov naslednik. Ostal bo predsednik vlade s polnimi pooblastili, tudi regulativnimi, vendar ga bo pri delovanju omejevala nova skupščina. Njegovi vladi bi lahko 20. julija izglasovali nezaupnico in ga prisilili k odstopu.
V vsakem primeru se lahko pri obravnavi zakonodaje oblikujejo nestalne koalicije, tudi na projektni osnovi. Prihodnja leva vlada svojega programa ne bo mogla uresničiti v celoti. To bi lahko bil razlog za blag odziv finančnih trgov po drugem krogu volitev. Vendar pa bo viseči parlament, ki bo posledica volitev, nedvomno prekinil obdobje dokajšnje kontinuitete v francoski ekonomiji od izvolitve Emmanuela Macrona leta 2017.
Poglobite se v naše ocene tveganja, da bi bolje razumeli današnjo svetovno trgovino.
