Potem ko so cene kakava aprila dosegle rekordno vrednost (10.000 USD/t), kar je daleč od najvišjih vrednosti iz let 2009 in 2011 (3.700 USD/t), so po koncu velikonočnih praznikov padle nazaj na 7.000 USD/t. Vendar so še vedno trikrat višje kot pred letom dni in bodo tudi ostale. Rast cen kakavovih zrn, ki jo je delno mogoče pojasniti z divjimi špekulacijami na trgih, odraža tudi pomanjkanje ponudbe, kar srednjeročno pomeni težavo.
Zaradi majhnega števila držav proizvajalk je ponudba zelo občutljiva
Več kot 75 % svetovne proizvodnje kakavovih zrn odpade na štiri države, od tega več kot 60 % na Zahodno Afriko, zato je občutljiva na gospodarske in vremenske pretrese.
Svetovna proizvodnja kakavovih zrn se bo do leta 2024 zmanjšala za 11 %
Razlogov za to je več. Vremenski pojavi (zlasti el niño), razširjeno gojenje kakava na polnem soncu (vir krčenja gozdov) in pogostejše žetve so spodbudili razvoj parazitov in bolezni, zaradi katerih je potrebna kemična obdelava, ki osiromaši tla. Na proizvodnjo vplivata tudi staranje nasadov in njihovo delno neobnavljanje (povezano z zmanjšanjem dohodkov proizvajalcev), saj začne pridelek kakava po 15 letih upadati.
Zelo koncentrirana industrija
Samo štiri podjetja imajo skoraj dve tretjini svetovnih zmogljivosti za mletje, deset podjetij, vsa v razvitih gospodarstvih, pa si deli več kot 40 % maloprodajnega trga slaščic. Ta hiperkoncentracija praktično onemogoča nastanek novih verodostojnih proizvajalcev, saj so vstopni stroški, potrebni za razvoj dovolj velike infrastrukture za drobljenje in predelavo, ogromni.
Povpraševanje še naprej narašča …
V zadnjih 40 letih se je povpraševanje potrojilo, predvsem zaradi Evrope in Severne Amerike. Do leta 2023/2024 se bo na svetu porabilo 4,8 milijona ton kakava (90 % v obliki čokolade).
Evropa je po porabi čokolade številka ena na svetu, saj je med prvimi desetimi največjimi porabnicami devet evropskih držav, kar predstavlja skoraj 50 % povpraševanja.
… In cene bodo še naprej rasle
Če ne bo nobenih korektivnih znakov, bodo cene kakavovih zrn srednjeročno verjetno ostale zelo visoke. Medtem ko bo svetovno povpraševanje letos doseglo 4,8 milijona ton, ponudba verjetno ne bo presegla 4,5 milijona, predvsem zato, ker glavni proizvajalki kakava – Slonokoščena obala in Gana (3,3 milijona ton kakavovih zrn leta 2022, tj. 58 % svetovne proizvodnje) – ne moreta znatno povečati obsega proizvodnje.
Dolgoročni vpliv na okolje
Življenjski cikel nasada kakava traja od 25 do 30 let. Natančneje, pridelek je največji po 5 letih, nato začne po 15 letih upadati, zadnjih 10 do 15 let pa pade pod prag rentabilnosti.
Na tej točki imajo kmetje več možnosti:
- da nadaljujejo z veliko nižjim dohodkom,
- da posadijo nove rastline (in so naslednjih 5 let brez pridelka),
- da obdelujejo novo zemljišče in/ali obstoječe spremenijo v nasad palm ali kavčukovcev.
Premestitev gojenja kakava dejansko vodi v izsekavanje (in s tem krčenje gozdov) nedotaknjenih površin, da bi imeli koristi od »gozdne rente« za financiranje industrije. Kljub vse strožjim predpisom o varstvu gozdov se bodo zaradi večjih proizvodnih potreb verjetno povečale obdelovalne površine in s tem krčenje gozdov, ki se še stopnjuje zaradi težav pri sledenju kakavovih proizvodov po fazi mletja.
