Geopolitične napetosti – od Bližnjega vzhoda do rivalstva med ZDA in Kitajsko – preoblikujejo dinamiko svetovne trgovine. Čeprav se zdi deglobalizacija neizogibna, gre pravzaprav bolj za strateško reorganizacijo kot pa popoln zlom globalizacije.
S ponovno izvolitvijo Donalda Trumpa se sistemu mednarodne trgovine, vzpostavljenemu v povojnem obdobju, obeta nekaj močnih udarcev. Čeprav obseg, pokritost in časovni vidik prihodnjih carin še niso v celoti opredeljeni, je ameriški predsednik še pred nastopom mandata zagrozil s 25-odstotnimi splošnimi carinami za Mehiko in Kanado, če ne bosta storili dovolj, da bi zajezili pritok migrantov in mamil v ZDA. V preteklosti so bile ZDA glavni pokrovitelj liberalizacije trgovine in največji končni trg na svetu, saj so predstavljale približno tretjino svetovne potrošnje. Stališče ZDA o trgovinskih vprašanjih je zelo pomembno za prihodnost svetovne trgovine. Ali globalizacija vstopa v obdobje upada?
Dolgoletno nasprotovanje globalizaciji
Odpor proti globalizaciji se ni začel novembra 2024. Lahko bi rekli, da je opazen že od začetka 21. stoletja, ko se je neuspešno končal krog pogajanj STO v Dohi. Brexit je pokazal, da tudi v nenehno rastočem evropskem projektu integracija ni nepovratna. Trgovinska vojna, ki se je začela pod prvo Trumpovo administracijo, je zaznamovala prvo skokovito povečanje carin med večjimi gospodarstvi v povojnem obdobju. Pandemija in vojna v Ukrajini sta razkrili tveganja, povezana z zanašanjem na oddaljene države v ključnih fazah proizvodnega procesa (bodisi geografsko bodisi geopolitično oddaljene). Konflikt na Bližnjem vzhodu je poudaril potencialni vpliv geopolitike na logistiko svetovne trgovine. Toda čeprav delež trgovine v svetovnem BDP od finančne krize leta 2008 stagnira, se trend ni povsem obrnil.
V okolju razdrobljenosti nastajajo novi trgovinski bloki
Za to navidezno stabilnostjo pa se skrivajo temeljite spremembe, ki se odvijajo. Na grafu 1 so prikazani skupni trgovinski tokovi znotraj skupin držav in med njimi, ki opazno težijo k zahodni vplivni sferi ali proč od nje. Če na eni strani upoštevamo zahodni blok držav – vključno z večino držav Nata in gospodarstvi, kot sta Avstralija ali Republika Koreja – in na drugi strani države, ki so glasovale »proti« ali se vzdržale glasovanja o prvem predlogu ZN za obsodbo ruske invazije na Ukrajino, lahko opazimo vzorec, ki se ujema z geopolitično razdrobljenostjo. Jedro tega trenda je razkroj trgovinskega partnerstva med zahodnimi državami na eni strani ter Kitajsko in Rusijo na drugi.
Podaci za grafikon u .xls datoteci
Vendar obstajajo dokazi, da se je nekdanja trgovina med EU in Rusijo v določeni meri ohranila, in sicer ob posredovanju tretjih držav. Od začetka leta 2022 se je v več nekdanjih sovjetskih republikah izrazito povečalo povpraševanje po blagu iz EU, kar je posledica trgovine s stroji in transportno opremo. Podobno, če podrobneje pogledamo trgovino med ZDA in Kitajsko, postane zgodba o deglobalizaciji bolj zapletena. Nekatere države, ki so se uveljavile kot dobaviteljice ZDA, postajajo vse pomembnejše ciljne države za kitajski izvoz (grafa 2 in 3). Pozornost velja nameniti dejstvu, da sta Mehika in Vietnam na desni strani obeh grafov. Za Vietnam vloga vmesnega člena v dobavnih verigah med ZDA in Kitajsko ni nova, vendar se zdi, da se je od začetka trgovinske vojne še močno okrepila. Zaradi podobnih lastnosti sta Vietnam in Mehika idealna kandidata za friendshoring: dostop do ameriškega trga, rastoča proizvodna baza in prometna infrastruktura, konkurenčna struktura stroškov ... Skratka, ko se velika, močno povezana gospodarstva drugo drugemu zoperstavijo in sprejmejo ukrepe za deglobalizacijo trgovine, lahko njihov odnos (vsaj delno) preživi ob posredovanju tretjih držav, ki trgujejo z obema stranema. Dobavna veriga se tako ne prekine, temveč pridobi dodaten člen.
Podaci za grafikon u .xls datoteci
Prestavljanje trgovskih poti: nova geografija trgovine
Zaradi geopolitičnih trgovinskih ovir se hkrati po vsem svetu spreminja fizični način trgovanja. Na primer, prepoved uvoza ruske surove nafte (decembra 2022) in naftnih derivatov (februarja 2023), ki jo je uvedla EU, je povzročila občutno povečanje tovornega prometa po severnomorski poti. Pred temi sankcijami je bila EU za Rusijo pomemben izvozni trg, saj je slednja leta 2021 tja izvozila 46 % svoje surove nafte. V odgovor na prepoved je Rusija velik del svojega izvoza nafte preusmerila na alternativne trge, zlasti na Kitajsko. Ti premiki v trgovinskih vzorcih so spodbudili uporabo severnomorske poti, ki poteka vzdolž ruske obale ob Arktičnem oceanu od Karskih vrat do Beringovega preliva, saj v primerjavi z običajnim prehodom skozi Sueški prekop omogoča krajšo plovno pot med severno Evropo in Azijo.
Geopolitične napetosti lahko v svoji skrajni obliki, vojni, vplivajo na varnost trgovine. Nedavni primer napadov na trgovska plovila od Rdečega morja do Arabskega morja, ki so jih izvedli hutijevski uporniki, solidarni s Hamasom, je pretresljiv. To je prevoznike prisililo, da se izogibajo tranzitu skozi Sueški prekop, skozi katerega tradicionalno teče 12 % svetovne trgovine in 30 % kontejnerskega prometa. Število ladij, ki plujejo skozi to ozko grlo, se je v zadnjem četrtletju leta 2024 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022 zmanjšalo za več kot 60 %. Namesto tega so se prevozniki odločili za pot okoli Rta dobrega upanja. Leta 2024 je bil indeks Drewry World Container Index, ki meri tedenske cene oceanskega prevoza 12-metrskih zabojnikov na sedmih glavnih pomorskih poteh, 2,4-krat višji kot leto prej (graf 4).
Podaci za grafikon u .xls datoteci
Kljub povečanju cen pomorskega prevoza pa je obseg leta 2024 dosegel rekordno raven. Medtem se je železniška trgovina, ki ima običajno sekundarno vlogo, okrepila in delovala kot dragocen sprostitveni ventil. Širitev mednarodne železniške trgovine je v zadnjih desetletjih omogočila nastanek več čezmejnih železniških povezav, predvsem zaradi kitajske pobude "en pas, ena pot".
Svetovna trgovina: prilagajanje v negotovih razmerah
Odpornost in prilagodljivost mednarodne trgovine izstopata v luči vse pogostejših in intenzivnejših geopolitičnih pretresov. Kljub tem motnjam se svetovna trgovina nadaljuje v precejšnjem obsegu, kar dokazuje pojav povezovalnih držav in agilnost svetovnih sistemov za prevoz blaga. Glede na to lahko sklepamo, da je integrirano globalno gospodarstvo še vedno preveč dobičkonosno, da bi udeleženci na trgu dopustili neorganiziran razpad, čeprav se mednarodni odnosi zaostrujejo.
Želite izvedeti več?
> Download our Guide on the Future of Global Trade
