Mednarodne napetosti se z vidika dolgotrajnih konfliktov in neuspešnega globalnega upravljanja povečujejo. Ob upoštevanju možnosti, da bo Trump ponovno izvoljen, so trije naši strokovnjaki v okviru zadnjega simpozija o tveganju za države proučili preoblikovanje mednarodnih odnosov, globalno geopolitično preoblikovanje in njegov vpliv na poslovne strategije.
Zdi se, kot da gre za še en dogodek, ki se je že zgodil. Čeprav je drugo ustoličenje Donalda Trumpa na položaju predsednika ZDA, ki je potekalo 20. januarja, opazovalce morda vrnilo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, se je svet od tedaj temeljito spremenil. "Najprej sta se med Trumpovim prvim in drugim mandatom pojavila dva velika konflikta: ruska obsežna invazija na Ukrajino februarja 2022 in militariziran terorizem Hamasa oktobra 2023, pri čemer je Izraelov odziv nanj sprožil predrugačenje Bližnjega vzhoda. Nato je na eni strani prišlo do pospešenega poslabševanja okoljskih razmer, na drugi pa do širitve tehnologije," pojasnjuje Thomas Gomart, direktor francoskega inštituta za mednarodne odnose IFRI. Čeprav so vsi ti dogodki že začeli premešavati geopolitične karte, je verjetno, da bo odločitev nove Trumpove vlade o vzpostavitvi transakcijskega pristopa kot gonila njene politike, "naj Amerika znova postane velika", dodatno spodkopala obstoječi okvir. "Po več desetletjih svetovne prevlade ZDA, za katero je bilo ključno geopolitično sodelovanje, vstopamo v novo obdobje globalizacije, ki je veliko bolj večpolarno in nestanovitno," dodaja Famke Krumbmüller, voditeljica za območje Evrope, Bližnjega vzhoda, Indije in Afrike pri geostrateški skupini podjetja EY za področje poslovanja.
ZDA same proti preostalemu svetu?
Čeprav strokovnjaki ne izključujejo možnosti, da bi Trumpova strategija lahko pozitivno vplivala na razrešitev dveh največjih trenutnih konfliktov, bodo grožnje ZDA, da bodo uvedle carine, in njihova prevladujoča želja, da zadevne države prisilijo v sklenitev dogovorov, ki koristijo ZDA, verjetno povzročile sesutje obstoječih zavezništev. "V teh razmerah je zanimivo, da so se južne države, med drugim Brazilija, Indija in Turčija, precej uprle ter začele sprožati preiskave ali vlagati pritožbe pri Svetovni trgovinski organizaciji," poudarja Andrew Bishop, višji partner in izvršni direktor področja raziskav politik pri podjetju Signum Global Advisors. Po njegovem mnenju je igra največje svetovne gospodarske sile, da "sili države, da se odločijo, ali so z ZDA ali zoper njih", tvegana. Strokovnjak dodaja, da "ZDA z umikanjem in odtujevanjem od sveta tlakuje drugim državam, zlasti Kitajski, pot [do uveljavitve svojega vodstva]«. V teh okoliščinah se nova hladna vojna zdi precej verjetna in je tudi predvidena v enem od scenarijev geostrateške skupine EY za področje poslovanja. "Govorimo o blokovsko razdeljenem svetu, pri čemer imajo v enem bloku prevlado ZDA, v drugem Kitajska, v tretjem pa neka druga sila," pove Famke Krumbmüller. V takem primeru bi se preostali svet moral razvrstiti v enega od teh blokov. Če bi nastal tretji blok, bi bila idealna kandidatka za njegovo vodstvo Indija. "Država postaja vse močnejša, poleg tega pa bo v naslednjih dveh desetletjih lahko pri kosanju s starajočo se Kitajsko izkoristila svoj demografski prirast," pravi Thomas Gomart.
Priložnosti za Kitajsko
Kljub temu bo kratkoročno rivalstvo med ZDA in Kitajsko verjetno ostalo glavno gonilo trenutnega geopolitičnega preoblikovanja, kar se že dogaja na področju generativne umetne inteligence. Zaradi tega nekateri strokovnjaki pričakujejo, da se bo trgovinska vojna med silama stopnjevala, kar lahko obe strani spodbudi, da v naslednjih nekaj mesecih uvedejo precej višje carine, kot so trenutno v veljavi. ZDA so pred kratkim napovedale dodatno 10-odstotno zvišanje carin, na kar se je Kitajska odzvala s 15-odstotnim dvigom svojih carin za izbrane proizvode. Ob taki verjetnosti razvoja dogodkov Kitajska ne bi mogla privoliti v dosedanje stanje. "Tudi če tega ne prizna, se Kitajska spopada s presežnimi zmogljivostmi, zaradi česar je izvoz v tem trenutku nujen," pojasnjuje Thomas Gomart. Če opazi, da se severnoameriški trg zapira, bo morala najti nove trge in hkrati okrepiti povezave s svojimi partnerji.
Ne smemo pozabiti, da je strateško razumevanje Kitajske še naprej odvisno od pomanjkanja informacij o državi, ki jo deloma obvladuje ena stranka, ki je na oblasti. Po drugi strani se strokovnjaki strinjajo glede trenutnih prednostnih nalog Kitajske, zlasti ob upoštevanju njenih ogromnih naložb v jedrsko energijo in v zmogljivosti svoje vojne mornarice, kar je ključno za nadzor trgovine.
Oslabljena Evropa
Evropska unija, ki je ujeta med tema blokoma, je zagotovo v precej oslabljenem položaju, razlogi za to pa so štirje. Prvič, ker je njena gonilna sila, francosko-nemški dvojec, izčrpana tako na gospodarskem kot na domačem političnem področju. Drugič, ker po mnenju Famke Krumbmüller zgodovinski način delovanja EU, da "svojo moč v svetu uveljavlja z mehkim vplivom prek standardov in predpisov, ne deluje več". Tretjič, ker politike EU včasih niso dovolj usklajene. V zvezi s tem Thomas Gomart poudarja, da so popolnoma nasprotne odločitve Francije in Nemčije privedle do velikih razlik pri razmišljanju teh sosed. Nemci, ki so bolj odvisni od ruskega plina kot Francozi, ki so se znova vrnili k jedrski možnosti, pričakujejo več od hipotetične povojne Ukrajine. Četrtič, desetletja nezadostnih naložb v obrambo so Evropo prizadela ravno v trenutku, ko je zaradi porasta skrajnih in evroskeptičnih strank v vse več državah v regiji ogrožena enotnost držav članic pri obravnavi teh izzivov.
Kljub tem težavam bi se Evropa lahko hitro odzvala tudi na grožnjo Donalda Trumpa o uvedbi novih carin. Thomas Gomart meni, da »lahko ob takem scenariju pričakujemo neko obliko skupnega stališča, saj je trgovinska politika v izključni pristojnosti Evropske unije«. Po drugi strani ni nobenega dvoma, da bi bil to drugi največji čezatlantski spopad od vojne v Iraku leta 2003, ki bi lahko škodoval odnosom med ZDA in Evropo. Bi to povzročilo geografsko neravnovesje? "Idealno bi bilo, če bi bila Evropa tako močna, da se ji ne bi bilo treba vsiljevati partnerjem oziroma da ne bi bila odvisna od njih, vendar trenuten položaj ni tak," pravi Andrews Bishop. "Druga možnost je, da bi se EU oprla na enega od dveh partnerjev, in sicer ZDA ali Kitajsko, vendar menim, da ni nujno, da bi se Evropa oprla na Kitajsko, če bi ZDA postale sovražnice. To bi lahko privedlo do katastrofalne tretje možnosti, pri kateri bi se Evropa znašla v oslabljenem položaju med omenjenima silama."
V zvezi z možnostjo tesnejšega zavezništva med EU in Kitajsko Thomas Gomart poudarja, da je v poročilu sveta nacionalnih obveščevalnih služb ZDA, izdanem leta 2021, omenjena možnost kitajsko-evropskega približevanja iz okoljskih razlogov. "To moramo upoštevati," še pove. Res je, da Kitajska ogromno vlaga v energijski prehod, kar je v navzkrižju s Trumpovimi novimi načrti.
Podjetja: prenovitev strategij
V tem spreminjajočem se in negotovem okolju podjetja težko vedo, katero strategijo je treba uporabiti. "Tudi če zdaj postopoma začenjajo upoštevati te nove, nestanovitne geopolitične razmere, bi po mojem mnenju to morala storiti že prej, poleg tega pa so prepočasna," pravi Famke Krumbmüller, ki poziva k bolj proaktivnemu pristopu.
Če želite izvedeti več o svetovni trgovini, prenesite našo celotno študijo.
Oglejte si tudi ponovitev okrogle mize 29. simpozija Country Risk 2025 -> https://youtu.be/Y28xlFQNP9I?si=I3TlEosml42Gejqx
