Parlamentarne volitve maja 2023 so pomenile začetek preobrata v turški ekonomski politiki v obliki uvajanja bolj ortodoksnih politik, katerih namen je končati obdobje, zaznamovano z negativnimi realnimi obrestnimi merami in strmo depreciacijo turške lire. Lokalne volitve marca 2024 pa so prinesle nadaljevanje te strategije v obliki zaostrovanja finančnih pogojev, katerega namen je stabilizirati gospodarstvo, zmanjšati nezadržno inflacijo in okrepiti makroekonomske temelje države.
Ali je lahko strma depreciacija turške lire koristna za turški izvoz?
Turčija je sredi leta 2021 začela izvajati turški gospodarski program (TGP), njegov namen pa je spodbuditi proizvodnjo, naložbe, zaposlovanje in izvoz. Za dosego teh ciljev je centralna banka od septembra 2021 do maja 2023 ključno obrestno mero znižala z 19 na 8,5 %. Posledično je v tem obdobju prišlo do skoraj 60-odstotne depreciacije turške lire v primerjavi z ameriškim dolarjem, inflacija pa je z 19,3 % (avgusta 2021) poskočila na 85,5 % (oktobra 2022).
Kljub prvotnim ciljem TGP depreciacija turške lire ni imela želenega učinka na plačilno bilanco. Turški izvoz je v obdobju 2021–2023 nominalno zrasel za 13,4 %, uvoz pa za 33 %, zaradi česar se je zunanjetrgovinski primanjkljaj leta 2023 povečal na 106 milijard USD (9,5 % BDP), kar je 60 milijard USD več kot leta 2021 (46 milijard USD, 6 % BDP).
Vpliv negativnih realnih obrestnih mer na podjetja
V obdobju negativnih realnih obrestnih mer so turška podjetja izkoristila poceni kredite, kar je kljub visoki inflaciji spodbudilo njihovo dejavnost. V teh razmerah so se po zaslugi večjih marž in prevalitve stroškov na potrošnike zlasti dobro znašla podjetja, ki imajo visoko kapitalizirano proizvodnjo in moč pri oblikovanju cen.
Kljub velikemu povečanju proizvodnih stroškov in stroškov plač (270-odstotno povečanje stroškov dela na enoto v obdobju 2021–2023) so lahko podjetja v okolju z zelo nizkimi obrestnimi merami ohranila donosnost.
Posledice bolj ortodoksne ekonomske politike
Uvajanje bolj ortodoksnih ekonomskih politik od junija 2023 je bilo pospremljeno z zvišanjem ključne obrestne mere turške centralne banke z 8,5 na 50 % in zvišanjem obrestnih mer za komercialne kredite na 70 %. Namen tega je zmanjšati rast domačega povpraševanja, uravnati inflacijo in stabilizirati turško liro.
Ta zasuk bi moral pomagati srednjeročno uravnotežiti gospodarstvo. Napovedi za leto 2024 kažejo na 3-odstotno realno rast BDP, ki naj bi jo spremljalo postopno znižanje inflacije na 43 % do konca leta. Plačilnobilančni primanjkljaj, ki se je med prvima četrtletjema leta 2023 in 2024 zmanjšal za 14 milijard USD, naj bi se še naprej zmanjševal in tako prispeval k dodatni stabilizaciji gospodarstva.
Če se bodo turška podjetja uspela prilagoditi tem spremembam (novi finančni pogoji, okrevanje zunanjega povpraševanja, regionalne pobude za sodelovanje, kot je projekt za srednji koridor, katerega namen je povezati Evropo in Azijo prek Kavkaza in Kaspijskega morja), se lahko nadejajo obetavnih možnosti za vzdržno in stabilno dolgoročno gospodarsko rast.
