27. januarja 2025 se je zatresel finančni trg in celotna industrija umetne inteligence. Kitajsko start-up podjetje DeepSeek, je razvil model umetne inteligence z odprtim dostopom in nizkimi stroški, kar nekatere analitike dela zelo skeptične, saj bi lahko ogrozil stotine milijard, vloženih v infrastrukturo umetne inteligence.
Nova grožnja velikanom umetne inteligence?
Start-up DeepSeek je nedavno predstavil svoj model DeepSeek-V3, pametnega asistenta, ki je zmožen konkurirati najboljšim rešitvam na trgu, vključno s ChatGPT podjetja OpenAI. Kar ta model loči od drugih, ni le njegova zmogljivost, temveč izjemno nizki stroški razvoja, ki naj bi znašali med 5 in 6 milijoni dolarjev – le delček sredstev, ki jih vlagajo zahodna podjetja, kot sta OpenAI in Meta. Vpliv na finančne trge je bil takojšen, saj so bili prizadeti ne le velikani polprevodnikov, kot sta Nvidia (-17%) in Broadcom (-17%), temveč tudi ponudniki storitev, kot je Oracle (-14%), ter ponudniki infrastrukture podatkovnih centrov, kot je Cisco (-5%).
Model z odprtim dostopom, ki bi lahko premešal karte
Eden od najbolj presenetljivih vidikov DeepSeek-V3 je njegova odprtost. Za razliko od večine svojih konkurentov se je DeepSeek odločil, da omogoči prost dostop in spreminjanje svojega modela v okviru ene najbolj odprtih licenc odprtih dostopov. Ta odločitev bi lahko korenito preoblikovala ekosistem umetne inteligence, saj bi omogočila velikemu številu igralcev onkraj meja Kitajske, da izkoristijo ta tehnološki preboj. Zgodovinski primeri (standardi, združljivi z računalniki IBM v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, spletni brskalnik Mozilla Firefox leta 2000, operacijski sistem Android leta 2010) kažejo, da so odprte arhitekture pogosto spodbujale inovacije, hkrati pa zmanjševale ovire za vstop novih udeležencev na trg.
Modeli zmogljivosti umetne inteligence so postavljeni pod vprašaj
DeepSeekova objava izpodbija prevladujoče prepričanje, da se zmogljivost modelov umetne inteligence izboljšuje z naraščanjem števila parametrov, količine podatkov, uporabljenih za učenje modela, in računalniške moči. Če bo DeepSeekov model potrjen in široko sprejet v industriji, bi lahko velik del obsežne AI infrastrukture, ki se trenutno gradi, postal presežna zmogljivost, kar bi povzročilo padec cen in ponovno oceno strategij vlaganja v umetno inteligenco. V panogah polprevodnikov, storitev v oblaku in podatkovnih centrov so vložki veliki. Zmanjšanje povpraševanja po najsodobnejši opremi bi lahko sprožilo krizo presežne zmogljivosti in privedlo do ponovnega vrednotenja celotne vrednostne verige umetne inteligence.
Finančni trgi: večja kratkoročna nestabilnost
Na kratki rok se morajo trgi pripraviti na obdobje nestabilnosti, saj bodo vlagatelji na novo ocenjevali vrednotenje podjetij, povezanih z umetno inteligenco. Tehnološki velikani, kot so Nvidia, Broadcom in ASML, ki so vodilni ponudniki najsodobnejših polprevodniških tehnologij, bi lahko doživeli dolgotrajno upadanje vrednosti. Toda tveganja niso omejena le na javno kotirana podjetja. Pod pritiskom so tudi tvegani kapital in institucionalni vlagatelji, ki so v zadnjih letih močno vlagali v umetno inteligenco. Kljub temu je treba razlikovati učinke skozi čas. Čeprav je ta korekcija na kratek rok neizogibna, bi lahko na srednji rok ustvarila ugodnejše okolje za inovacije, saj bi spodbudila razvoj cenejših in bolj ciljno usmerjenih modelov umetne inteligence.
Geopolitika: izziv ameriškemu vplivu
DeepSeek se uveljavlja v okviru tehnološkega tekmovanja med Združenimi državami in Kitajsko. Njegov ustanovitelj, Liang Wenfeng, vodi center za umetno inteligenco v Hangzhouju na Kitajskem in se je nedavno srečal s kitajskim premierjem Li Qiangom. DeepSeekov varčen pristop in medijska pozornost, ki jo je pritegnil, se tako lahko razumeta kot strateški odziv na vse strožje omejitve dostopa Kitajske do naprednih ameriških tehnologij. Cenejši modeli umetne inteligence bi lahko znatno zmanjšali vpliv ameriških omejitev na kitajski ekosistem umetne inteligence, ki se je zgodovinsko močno zanašal na ameriške tehnologije (DeepSeek naj bi bil denimo usposobljen z naprednimi, a ne najsodobnejšimi Nvidia čipi). Prav tako bi lahko koristili regijam sveta, ki imajo močan interes za uporabo umetne inteligence, a omejeno infrastrukturo, kot je Evropa.
Vendar pa je treba onkraj teh prvih napovedi preučiti tudi morebitne omejitve DeepSeeka, zlasti podcenjene stroške, povezane s čiščenjem podatkov, omrežno opremo, porabo energije, plačami inženirjev umetne inteligence ter odprtokodnimi viri. Celotni stroški razvoja modela so tako verjetno višji, kot je navedeno.
> Več o tehnološki vojni med ZDA in Kitajsko v naši publikaciji.
