Čeprav presežne proizvodne zmogljivosti na Kitajskem niso nov pojav, so tokrat povezane z večjim številom izdelkov. Zaradi te raznolikosti je težje obvladovati presežno ponudbo, primanjkljaj na domačem trgu pa bo treba nadomestiti drugače. Poglejte si našo študijo, da izveste, kako.
Presežne zmogljivosti za Kitajsko niso novost
Kitajska je že dolgo navajena na model rasti, ki jo spodbujajo naložbe, ta model pa ima glavne zasluge za njeno izjemno gospodarsko rast v zadnjih treh desetletjih. Vendar je zaradi njega gospodarstvo podvrženo neravnovesjem med ponudbo in povpraševanjem, kar povzroča ponavljajoče se težave s presežnimi industrijskimi zmogljivostmi. Te so se prvič pojavile v 90. letih prejšnjega stoletja, ko so pospešene reforme trga privedle do prenasičenosti z blagom, proizvedenim v delovno intenzivnih panogah. V bližnji preteklosti je do tovrstnih težav prišlo v obdobju 2014–2016, ko je po globalni finančni krizi ogromna spodbuda, ki je temeljila na naložbah, sprožila presežno ponudbo gradbenih materialov.
Čeprav ne gre za nov scenarij, so po izbruhu covida-19 neravnovesja znova postala očitna, predvsem zaradi na proizvodnji temelječe spodbude, katere namen je bil zmanjšati fizične družbene stike. Ko je gospodarstvo po pandemiji okrevalo, pa se potrošnja gospodinjstev ni uspela dovolj dvigniti, da bi pokrila povečano proizvodnjo. V okviru zelenega prehoda, ki poteka na mednarodni ravni, je kitajski presežek izdelkov s področja čistih tehnologij postal tudi glavna globalna tema, saj bi presežne zmogljivosti Kitajske lahko zadostovale za podvojitev izvoza teh izdelkov.
Trenutne presežne zmogljivosti so bolj razširjene
Merjeno s stopnjami izkoriščanja industrijskih zmogljivosti, se na prvi pogled zdi, da je obseg presežnih zmogljivosti manj neugoden kot ob zadnjih tovrstnih težavah. Vendar bi se ta položaj lahko poslabšal, če bi rast naložb v osnovna sredstva še naprej presegala rast proizvodnje in tako povečevala presežne zmogljivosti, zlasti če bo domače povpraševanje zaostajalo za ponudbo. Po drugi strani tveganja v zvezi s presežnimi zmogljivostmi niso omejena na posebne sektorje, temveč so vidna pri vseh potrošniških izdelkih, gradbenih materialih ter strojih in transportni opremi.
Za oživitev domačega trga, ki lahko absorbira presežne zmogljivosti, je potreben čas
Sprejeti so bili državni ukrepi, ki urejajo širitev zmogljivosti z industrijsko nadgradnjo, hkrati pa spodbujajo povpraševanje, ki bo tako širitev absorbiralo. Tako so bile na primer uvedene višje kakovostne zahteve glede proizvodnje litij-ionskih baterij, sončne energije in cementnega klinkerja. Vendar ti ukrepi verjetno ne bodo uporabljeni v večjem številu sektorjev, saj bi to škodovalo kratkoročni gospodarski rasti.
Bolj trajnostna rešitev je spodbuditi povpraševanje, nedavna davčna podpora pa je usmerjena bolj k subvencioniranju porabe blaga in objektov, ne pa gradnje. Ker pa je zaupanje potrošnikov skoraj zgodovinsko nizko, se gospodarstvo ne more zanašati le na domače povpraševanje in se sprijazniti s kroničnimi presežnimi zmogljivostmi, saj bi to okrepilo deflacijske pritiske, prizadelo dobičke podjetij in zavrlo širitev poslovanja.
Zdi se, da se doba lahko dostopnih izvoznih trgov končuje
Izvoz je zgodovinsko nadomeščal primanjkljaj na področju domačega povpraševanja. Vendar se zdi, da zlatih časov proste trgovine, ki so Kitajski omogočili razcvet, ni več, saj se trgovinske ovire povečujejo, pod drugim Trumpovim predsedovanjem pa bo to verjetno potekalo še hitreje. Kljub prizadevanjem Kitajske, da okrepi vezi z globalnim jugom, tudi številne države v vzponu postavljajo trgovinske ovire, da bi zaščitile domača delovna mesta in proizvajalce. Indonezija na primer razmišlja o uvedbi do 200-odstotnih carin na številne osnovne industrijske izdelke, uvožene iz Kitajske.
Več izhodnih naložb, ki bodo prinesle koristi vsem stranem
Povečana trgovinska trenja lahko spodbudijo kitajska podjetja, da neposredno vlagajo v partnerske države in se tako ognejo takim oviram. Nekatere trgovinske partnerice bodo morda pozdravile tako ukrepanje, saj bi naložbe lahko ustvarile delovna mesta in prinesle tehnologije, hkrati pa povečale izvoz kitajskih polizdelkov.
V obdobju 2022–2023 ostaja glavno območje kitajskega vlaganja ASEAN1, v Evropi pa je največ naložb (tj. 4,5 % kitajskih neposrednih tujih naložb) deležna Madžarska. Kljub temu so kitajske naložbe predmet vse večjega nadzora v razvitih državah, med drugim tudi zaradi nacionalne varnosti. V Evropi kljub okrepljenemu nadzoru nekatere države, kot so Madžarska, Poljska in Italija, še naprej ostajajo odprte za take naložbe, zlasti v sektorju električnih vozil.
> Za več informacij prenesite našo celotno študijo (PDF, 2 MB)
1 Združenje držav jugovzhodne Azije ASEAN ima 10 držav članic. Leta 1967 so ga ustanovili Indonezija, Malezija, Singapur, Tajska in Filipini, nato pa so se mu pridružili še Brunej (1984), Vietnam (1995), Laos in Mjanmar (1997) ter nazadnje Kambodža (1999).
