Svetovna trgovina je v obdobju tranzicije, ki jo spremljata konec dobe "globalne vasi" in stagnacija njenega deleža v globalnem BDP. Geopolitični pretresi od Ukrajine do Bližnjega vzhoda povzročajo razdrobljenost, "usmeritev dobavnih verig v prijateljske države" (friend-shoring) pa preusmerja trgovino na podlagi zavezništev. Čeprav posredniške države postajajo pomembnejše in kljub temu, da nastajajo nove trgovinske poti, velike sile, kot so ZDA in Kitajska, ostajajo močno soodvisne. Pri globalizaciji prihaja do preoblikovanja zaradi prilagajanja vse večjemu protekcionizmu.
Regionalizacija tokov, okrepljena z geopolitičnimi rivalstvi
Globalizacija je v zadnjih desetih letih utrpela veliko pretresov. Trgovinske ovire, ki so jih uvedli voditelji, kot je Donald Trump, so odpravile tabuje na področju protekcionizma, oboroženi spopadi, kot sta vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, pa motijo tradicionalne trgovinske poti. Možnost, da bi se Trump vrnil v Belo hišo, pomeni nevarnost za ponoven izbruh totalne trgovinske vojne, zlasti s Kitajsko, pri čemer obstaja tveganje za do 60-odstotni dvig carinskih tarif za vse uvoženo blago.
Hkrati je namen pobud, kot sta ameriški zakon o znižanju inflacije ter zakon o čipih, ki ju je uvedla Bidnova administracija, vrniti strateške panoge v ZDA in tako omejiti njihovo odvisnost od Kitajske ter hkrati ohraniti carinske tarife, uvedene leta 2018. Gre za splošen trend pri velikih silah, ki želijo zmanjšati svojo gospodarsko soodvisnost, kar po drugi strani povzroča drobljenje globalnih vrednostnih verig.
Hkrati tudi Kitajska, ki velja za ključno akterko v globalnih dobavnih verigah, zaznava, da se njena trgovina z ZDA upočasnjuje, saj so mesečni trgovinski tokovi med tema velesilama od leta 2021, ko so dosegli vrhunec, upadli za 20 %.
Poleg samih kitajsko-ameriških odnosov se trgovina med geopolitičnimi bloki (z zahodom usklajenim blokom na eni in državami, ki niso obsodile invazije Rusije na Ukrajino, na drugi strani) občutno krči, in sicer veliko hitreje kot "znotrajblokovska" trgovina.
Svetovna trgovina je pod pritiskom, vendar se ne bo zlomila
Kljub omenjenim pretresom svetovna trgovina ne propada, temveč doživlja preoblikovanje. Vse pomembnejša vloga "posredniških držav", tj. tretjih držav, ki nastopajo kot prenosniki med glavnimi silami, je zgovoren znak. Države, kot sta Vietnam in Mehika, postajajo strateške posrednice, ki pridobivajo tržni delež v kitajsko-ameriških dobavnih verigah.
Ob spoprijemanju z evropskimi sankcijami Rusija za izvoz nafte na Kitajsko uporablja nove trgovinske poti, kot je severnomorska pot. Geopolitične napetosti tako spreminjajo ne le kraje, kamor so proizvodi namenjeni, temveč tudi infrastrukture, ki se uporabljajo za njihov prevoz.
Ta prilagodljivost svetovne trgovine se kaže v spreminjanju trgovinskih poti. Zgodovinske poti, kot je Sueški prekop, nadomeščajo alternativne poti, ki so jih manj prizadeli regionalni konflikti. Še en primer tega so železniške poti, ki se gradijo v okviru kitajske pobude "En pas, ena pot". Njen namen je povezati več kitajskih mest z evropskimi gospodarstvi. Po napadih hutijevcev v Rdečem morju te železniške povezave doživljajo izjemno povečanje prometa, pri čemer se je po dveh letih upadanja železniški tovorni promet med Kitajsko in EU v prvi polovici leta 2024 povečal za 66 %.
ZDA–Kitajska: ločevanje ni neomejeno
Kljub spodbujanju ločevanja svetovna gospodarstva ostajajo zelo soodvisna. ZDA in Kitajska imajo notranja strukturna neravnovesja, ki jih je mogoče odpraviti le z zunanjo trgovino.
Kitajska, ki ostaja odvisna od izvoza, s katerim izravnava nezadostno domače povpraševanje, ohranja monopolen položaj v nekaterih ključnih sektorjih, kot sta ladjedelništvo in proizvodnja zabojnikov.
ZDA so kljub pobudam za "usmeritev dobavnih verig v prijateljske države", katerih namen je okrepiti trgovinske odnose z državami zaveznicami, pri zadovoljevanju naraščajoče potrošnje še vedno odvisne od uvoza, zlasti kitajskega blaga.
Kljub temu bo v prihodnjih letih odpornost svetovne trgovine na preizkušnji. Krepitev trgovinskih vojn, ki jo obljubljajo nekateri kandidati za predsednika ZDA, bi lahko skupaj z nadaljnjim stopnjevanjem globalnih konfliktov privedla do večjih prekinitev globalnih dobavnih verig, zlasti na strateških prehodih, kot je Hormuška ožina.
