Namesto el niña prihaja la niña: ugodno hladnejše vreme, vendar veliko neznank

Drugo polovico leta 2024 naj bi zaznamoval pojav la niña. Ta pojav, čigar obseg in posledice so še vedno negotovi, bo verjetno povzročil vremenske spremembe na več koncih sveta.

La niña in el niño: izmenjujoča se pojava

 

Južna oscilacija el niño je obsežen oceansko-atmosferski pojav, ki izvira iz nenormalnih nihanj temperature površinskih voda v osrednjem in vzhodnem Pacifiku. Sestavljata ga dva nasprotujoča si pojava – la niña in el niño –, ki sta se v preteklosti pojavila približno vsaki dve do tri leta. Trenutne razmere, kakršnih še ni bilo in ki trajajo od leta 2019, povzročajo precejšnjo negotovost glede prihodnjih učinkov.

 

Hladnejše vreme, vendar pogostejši ekstremni dogodki

La niña prinaša hladnejše in bolj vlažno vreme. Veselijo se je v različnih regijah, kot so južna Afrika, jugovzhodna Azija in Avstralija, kjer naj bi se od decembra 2024 do avgusta 2025 pojavljala močna deževja. Nasprotno pa zahodna Kanada, sever Združenih držav Amerike, Japonska in korejski polotok pričakujejo hladnejšo zimo.

Vendar pa la niña večinoma prinaša več ekstremnih vremenskih dogodkov. Ena glavnih pričakovanih anomalij na tej stopnji je povečanje števila orkanov ob atlantski obali Združenih držav Amerike.

 

Dvojni učinek na svetovno kmetijsko proizvodnjo

Povečanje kmetijske proizvodnje v azijsko-pacifiški regiji

Proizvodnja naj bi se znatno povečala v glavnih državah proizvajalkah v azijsko-pacifiški regiji, kot so Indija (druga največja proizvajalka riža, pšenice in sladkornega trsa), Indonezija (največja svetovna proizvajalka palmovega olja in tretja največja proizvajalka riža) ter Avstralija (četrta največja proizvajalka ječmena in oljne ogrščice). To bo verjetno povzročilo padec cen primarnih proizvodov in ublažilo inflacijska tveganja v regiji.

Negativen vpliv na pridelke v Severni in Južni Ameriki

Nasprotno pa naj bi la niña povzročila zmanjšanje kmetijskih pridelkov v Severni in Južni Ameriki, saj bo prinesla suše in hladna obdobja, ki bodo še posebej prizadela pšenico (Združene države Amerike) in sojo (Brazilija). Na vremenska nihanja bodo zelo občutljivi tudi primarni proizvodi, ki niso žita. Regionalna proizvodnja kave, kakava in sadja bo v naslednjem letu še posebej ogrožena.

 

Porast piratstva v Arabskem morju

La niña naj bi do konca leta prinesla toplejše in bolj suho vreme na Afriški rog, zato bo v več državah preskrba s hrano nezanesljiva. Spomnimo, da je leta 2011 v Somaliji zaradi lakote, ki je bila deloma posledica pojava la niña, umrlo 260.000 ljudi. Zaradi teh razmer narašča število gospodinjstev, ki so odvisna od ribolova. Ta pojav, povezan z izčrpavanjem morskih virov, bo verjetno še okrepil napetosti in nagnjenost tamkajšnjih prebivalcev k piratstvu kot alternativnemu viru dohodka.

Povečanje števila orkanov na vzhodni obali ZDA ogroža proizvodnjo nafte

The increase in the number of hurricanes along the Atlantic coast of the United States and in the Gulf of Mexico could cause significant damage to offshore oil installations. Figures from the Bureau of Safety and Environmental Enforcement (BSEE) show that up to 95% of Gulf of Mexico oil production was halted on August 29, 2021, after Hurricane Ida. A drop in production is therefore very likely, with the Gulf of Mexico accounting for 15% of total U.S. crude oil production, 45% of total refining capacity, and 51% of total natural gas processing capacity.

Povečanje števila orkanov ob atlantski obali ZDA in v Mehiškem zalivu bi lahko povzročilo precejšnjo škodo na naftnih objektih na morju. Podatki Urada za varnost in izvrševanje okoljskega prava (BSEE) kažejo, da je bilo 29. avgusta 2021 po orkanu Ida v Mehiškem zalivu ustavljene do 95 % proizvodnje nafte. Upad proizvodnje je torej zelo verjeten, saj na Mehiški zaliv odpade 15 % celotne proizvodnje surove nafte v ZDA, 45 % vseh rafinerijskih zmogljivosti in 51 % skupnih zmogljivosti za predelavo zemeljskega plina.

Panamski prekop je končno dovolj visok

Dependent on freshwater from numerous lakes and rivers in its watershed, the Panama Canal is expected to see its level finally rise after a year of drought and logistical disruptions, reducing pressure on global freight operations.

V Panamski prekop priteka sladka voda iz številnih jezer in rek. Njegova gladina se bo po letu suše in logističnih motenj predvidoma končno dvignila, kar bo zmanjšalo pritisk na svetovni tovorni promet.