Cene plina v Evropi strmo naraščajo, saj se zaloge zaradi bolj mrzlega vremena, zmanjšane proizvodnje energije iz obnovljivih virov in prenehanja dobave ruskega plina prek Ukrajine zmanjšujejo hitreje, kot je bilo pričakovati. Ker so zaloge trenutno v sezonskem povprečju manjše kot pred vojno, je Evropa izpostavljena vse večjemu pritisku, da vnaprej poskrbi za zaloge pred zimo v obdobju 2025/2026.
- Na začetku januarja 2025 je cena na nizozemski virtualni trgovalni točki TTF, ki se uporablja kot referenčna cena zemeljskega plina v Evropi, dosegla 50 EUR/MWh, kar je 50-odstotno medletno povečanje in najvišja vrednost od oktobra 2023.
- Na začetku jeseni/zime so se zaloge zemeljskega plina v Evropi hitro zmanjševale in pri tem padle pod 10-letno povprečje pred vojno.
- Čeprav v Evropi ni neposredne nevarnosti za pomanjkanje energije, bodo zaloge plina na koncu leta verjetno manjše kot v času prejšnjih dveh zim, zaradi česar bodo potrebni večji nakupi precej pred nastopom zime v obdobju 2025/2026.
Cene plina v Evropi so spet na ravneh, ki jim v preteklem letu dni nismo bili priča. Nepričakovano zmanjšanje evropskih zalog, ustavitev dobav ruskega plina prek Ukrajine in potreba po obnovitvi zalog za leto 2025 povečujejo pritisk.
Simon Lacoume, sektorski analitik v družbi Coface.
Zmanjševanje zalog plina v Evropi na začetku mrzlega obdobja
Ustavitev dobav ruskega plina prek Ukrajine1 od 1. januarja je povzročila dvig cen plina v Evropi na najvišjo raven v zadnjih 15 mesecih. Evropska odvisnost od ruskega plina se je od začetka vojne februarja 2022 zmanjšala, in sicer s 45 % celotnega uvoza plina leta 2021 na približno 18 % leta 20232. Evropa se je na manjši uvoz energije po cevovodih odzvala z ukrepi za varčevanje z energijo, povečanjem zalog plina v poletnih mesecih, pospešenim vzpostavljanjem obnovljivih virov energije in večjim uvozom utekočinjenega zemeljskega plina (UZP).
Temperature v zadnjih tednih, ki so bile nižje od pričakovanih, so pomembno prispevale k večji porabi plina za ogrevanje po vsej Evropi. V Frankfurtu je bilo grelnih stopinj-dni 878, kar je precej več kot 735 grelnih stopinj-dni prejšnjo zimo. Poleg tega je v Evropi prišlo do energetskega zatišja oziroma t. i. "dunkelflaute" (gre za nemški izraz, ki označuje vremenske dogodke, za katere so značilne nizke temperature ter malo sonca in vetra), kar je negativno vplivalo na proizvodnjo vetrne in sončne energije v severozahodni Evropi.
Da bi nadomestila ta izpad pri proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov, je Evropa morala poseči po svojih zalogah plina. Ti dejavniki so skupaj privedli do nepričakovanega zmanjšanja zalog na približno 17 % pod ravnjo pred letom dni in rahlo pod sezonskim povprečjem pred vojno. Čeprav ni resne nevarnosti za nezadostno dobavo, je verjetno, da bodo zaloge plina manjše kot v času prejšnjih dveh zim, ko so njihove ravni znašale med 55 in 60 %.
Terminske pogodbe kažejo, da bodo cene v obdobju 2025–2026 ostale visoke
Cene terminskih pogodb, sklenjenih na virtualni trgovalni točki TTF na Nizozemskem, kažejo, da bodo cene plina v Evropi verjetno ostale 50 % višje od tistih iz leta 2024 oziroma več kot dvakrat višje od tistih pred vojno v Ukrajini3. Trgovci, ki so nakup plina prestavili, ker so pričakovali, da bo prišlo do sezonskega zmanjšanja cen, so v zadnjih nekaj mesecih prisiljeni kupovati po višjih cenah. Poleg tega se cene lahko povečajo zaradi potrebe po nadaljnji dopolnitvi zalog.
Leta 2025 bosta na dogajanje na trgu vplivala vloga Azije in morebitno povečanje izvoza ameriškega UZP
Če pogledamo v prihodnost, bosta na dogajanje na trgu vplivala vloga Azije na strani povpraševanja po plinu ter povečanje izvoza ameriškega UZP. Evropa bo pri zagotavljanju dobave UZP morala konkurirati ob naraščajočih ravneh cen. Čeprav obeti kitajske gospodarske rasti (4,3 % na medletni ravni) kažejo, da se bo povpraševanje po UZP upočasnilo, in čeprav so mile temperature v severovzhodni Aziji omogočile, da se pošiljke UZP preusmerijo h kupcem v Evropi, bi lahko močnejše povpraševanje privedlo do znatnejšega povečanja cen. Hkrati je pričakovati, da bo Evropa postala bolj odvisna od ameriškega UZP. Od zmanjšanja uvoza ruskega plina v Evropo imajo največ koristi ZDA, saj se je delež uvoza ameriškega plina v enakem obdobju povečal s 6 na 19 %4. Nove zmogljivosti za utekočinjanje, ki naj bi v Severni Ameriki začele obratovati v naslednjih nekaj letih, bodo verjetno povzročile spremembe glede evropskega dobavnega vira, saj je obenem nezavezujoč cilj EU, da do leta 2027 ustavi ves uvoz ruskega plina.
Ker ni pričakovati, da bo proizvodnja v Severni Ameriki do konca leta začela obratovati s polno zmogljivostjo, bodo razmere na trgih plina v Evropi, Aziji in ZDA leta 2025 še naprej zaostrene, zaradi česar bodo cene ostale visoke.
1 https://www.reuters.com/business/energy/russia-halts-gas-exports-europe-via-ukraine-2025-01-01
2 https://www.consilium.europa.eu/en/infographics/eu-gas-supply/
3 Compare to 2015-2019 average price
4 2019-2023
